Lansko poletje sem prebirala knjigo z naslovom Otroci nas potrebujejo avtorjev Gordona Neufelda in Gaborja Mateja. V knjigi govorita o tem, kakšen vpliv ima varna navezanost otroka na starša za njegov razvoj, na njegovo pripadnost družini ter oblikovanje otroka kot odgovorne, empatične in socialno zrele osebe. Da bi dosegli, da se otroci navežejo na nas, ne potrebujemo posebnih znanj in veščin, ni potrebno, da sledimo vsem novostim v vzgoji in razvoju otroka, potrebno pa je, da do otroka razvijemo spoštljiv in ljubeč odnos, ki bo
otroku v prvi vrsti dajal občutek varnosti, hkrati pa prostor za zadovoljevanje otrokovih bioloških, čustvenih in socialnih potreb.
Nenazadnje pa varna navezanost otroka na nas vpliva na njegovo sposobnost samostojne igre in posledično razvoja vztrajnosti in pozornosti.
Kako pa zagotovimo, da se bo otrok navezal na nas?
- Odrasli smo tisti, ki skrbimo in dajemo, otroci pa so tisti, ki potrebujejo skrb in
prejemajo. Če bomo z otroki vzpostavili hierarhičen odnos, v katerem mi vodimo,
usmerjamo, skrbimo zanje in vemo, kaj je zanje najboljše, nas bodo otroci
spontano spoštovali ter se obračali k nam. - Če je otrok navezan na nas, bo bolj vodljiv, sprejemal bo pravila in dogovore, lažje
bo upošteval meje. Manj bo potrebno povzdigovati glas, ponavljati navodila. Torej,
naše življenje bo teklo bolj mirno, več bo lepih trenutkov. - Navezanost otroka na starša ni samodejna, moramo si jo namreč prislužiti. S
svojim vedenjem, s svojimi dejanji, odnosom do otroka in drugih ljudi.Če opazite, da morate otroka večkrat opozarjati, da ne upošteva mej, da išče pozornost
na neprimeren način, je potrebno popraviti naš odnos z njim, posvetiti mu moramo več
kvalitetnega časa, sprejemati njegova čustva.
Nekaj primerov navezovanja
- Smehljaj, kimljaj, očesni stik (otroka večkrat poglejte, ga pohvalite, ko greste
mimo. Otrok bo dobil vašo pozornost in ne bo potrebe, da bi jo iskal skozi
neprimerno vedenje). - Telesni stik (objem, dotik, tudi ruvanje otroka napolnijo s potrebo po telesni bližini).
- Rutina pred spanjem, cartanje, skupno branje…
- Navezovanje stika po fizični ločenosti (ko pridete iz službe/vrtca, otroku namenite
nekaj časa, da se ponovno povežeta. Lahko gresta peš iz vrtca domov, vmes
opazujeta listke, ki padajo z dreves, jih nekaj nabereta, se o njih pogovarjata…
Na ta način se bosta ponovno povezala, otrok bo napolnjen z vašo pozornostjo in se bo kasneje lažje zaigral sam. Če to ni mogoče, lahko morda pomaga pri pripravi kosila, sodeluje po svojih zmožnostih.
Rutino navezovanja stika moramo vgraditi v naša vsakodnevna življenja. Ne le, ko je kaj narobe, ko se otrok ne vede na željen način, temveč otrokovo »čustveno skodelico« napolnimo že v naprej. Nepričakovano. Spontano. Otroka moramo prehiteti v dajanju pozornosti, ne le, da on prosi zanjo. Otrok mora vedeti, da je zaželjen, poseben, pomemben, spoštovan, pogrešan.
Otrok se ne bo zaigral sam, če ga bomo v njegovo sobo porinili takoj ko pridemo iz službe/vrtca. Zaigral se bo, ko bo napolnjen, ko bo ponovno čutil varnost, toplino in ljubezen, ki mu jo lahko damo le starši. Znova in znova.
Pa srečno!
